Gasilska zveza Maribor

Zgodovina

Ob 50-letnici GZ Maribor

V mesecu decembru 1948 sta bili ustanovljeni Mestna gasilska zveza Maribor in Okrajna gasilska  zveza Maribor okolica. To je bil začetek samostojnega delovanja gasilske organizacije v Mariboru in okolici. Operativne gasilske naloge sta od tedaj vodila štaba gasilskih zvez, ki sta jima načelovala poveljnika.
V obdobju petdesetih let so se dogajale upravne spremembe, ki se jim je prilagajala tudi gasilska organiziranost. Menjavala se je teritorialna razdelitev in s tem tudi nazivi. Doživljali smo  razdružitve in ponovne združitve. Naslednica vseh teh dogajanj v petdesetih letih v gasilski organiziranosti je današnja GZ Maribor s prostovolj-
nimi gasilskimi društvi na terenu in prostovoljnimi industrijskimi gasilskimi društvi , ki jih združuje.
Gasilci smo si ves čas od ustanovitve gasilskih zvez prizadevali za čim boljšo protipožarno zaščito, za reševanje družbene in zasebne lastnine, za reševanje dragocenih človeških življenj v požarih, elementarnih in drugih nesrečah. Postali smo viden člen in subjekt s pomembnim deležem v povojni graditvi.
Gasilska društva so s svojimi člani na prostovoljni osnovi gradila gasilske domove, ki so v mnogih krajih prerasli tudi v domove krajanov in s tem v prave kulturne in družbene centre.
Petdeset let aktivnega razgibanega delovanja pomeni petdeset let skupne poti v okviru gasilske organizacije Maribora in občin, katerih prostovoljna gasilska društva združuje sedanja Gasilska zveza Maribor. Ob tako pomembni obletnici se ponuja priložnost, da se  ozremo v pretekli čas in si prikličemo v spomin dogodke, ki so usmerjali njeno rast, da se spomnimo ljudi, ki so jo ustvarjali in vodili in da se zahvalimo vsem, ki so prispevali k razvoju gasilske organizacije v Mariboru in v okolici.
Z  željo, da bi poudarili pomembnejše dogodke v petdesetletni preteklosti Gasilske zveze Maribor je predsedstvo in poveljstvo sklenilo izdati almanah v katerem so predstavljeni najpomembnejši dogodki petdesetletne prehojene poti.
Strani almanaha so posvečene času obnove, rasti in organiziranosti gasilstva od povojnih dni do danes. Obravnavajo ljudi, ki so iz globokega entuziazma v težkih dneh po vojni obnavljali in ustanavljali prostovoljna gasilska društva, zbirali gasilsko opremo, po napornem delovnem času gradili društvene domove in bili ob tem stalno pripravljeni spopasti se s požari, ki so pogosto divjali s svojo uničujočo močjo. Prav tako pa so bili pripravljeni vedno pomagati vsakemu ob elementarni ali drugi nesreči.
Vsem njim pa so sledili in sledijo novi in mlajši tovariši in tovarišice, ki so delo nadaljevali in nadaljujejo, dograjujejo in negujejo svetlo tradicijo pomoči in humanosti izkazano celotni naši družbi.
Gasilska organizacija pa ne bi bila danes to kar je, če ne bi armada njenih, širši javnosti neznanih članov, kot strnjena množica sledila vodjem, ki jih je izbrala izmed svojih najboljših.
Tej množici gasilcev od najmlajših do najstarejših je posvečen pričujoči almanah.

PREDSEDSTVO IN POVELJSTVO GZ MARIBOR

Iz zbornika Gasilske zveze Maribor ob 50-letnici ustanovitve (1999)


1941 - 1945 medvojne razmere

Okupator je po zasedbi našega ozemlja aprila 1941 razpustil vsa gasilska društva. Gasilsko premoženje je zaplenil v korist okupatorske države. Iz razpuščenih gasilskih društev je ustanovil policijsko-gasilske prostovoljne enote, ki jim je dodelil premoženje bivših gasilskih društev. Enote v mestu je okupator razmeroma dobro opremil. V enotah je vladala stroga disciplina, vsak neopravičen izostanek od vaj, dela ali sestankov je bil kaznovan z izključitvijo iz enote.

Gasilstvo je bilo nekakšno pribežališče za moško prebivalstvo, ker je bil vsak član bolj ali manj zaščiten pred politično dejavnostjo DOMOVINSKE ZVEZE (Heimatbund) in oproščen vojaške obveznosti v Wehrmanschaftu.


1945

V septembru 1945 je bila Slovenija razdeljena v 5 okrožij. Mariborsko okrožje je segalo od Črne na Koroškem do Lendave v Prekmurju in do Središča ob Dravi.

Okrožje je bilo razdeljeno v okraje. Mariborsko okrožje je imelo 9 okrajev, ožje območje Maribora pa je obsegalo 3 okraje, in sicer:
- Maribor mesto,
- Maribor levi breg,
- Maribor desni breg.

Okrožni odbor Osvobodilne fronte Maribor (OOOF) je zadolžil Milana Klemenčiča, člana Gasilskega društva Pobrežje, da organizira v mariborskem okrožju gasilsko službo po okrajih.

Vsak okraj v mariborskem okrožju je imenoval gasilskega referenta, ki je usklajeval delovanje gasilskih čet na svojem območju.

Vsak okraj je imel svojo gasilsko organizacijsko obliko, zato v gasilskih enotah obeležba gasilcev ni bila enotna.

Komandant mesta Maribora Štefan Pavšič je po osvoboditvi Maribora zadolžil in pooblastil Antona Robinščaka, člana Gasilskega društva Maribor mesto, da organizira iz bivših (predvojnih) gasilskih društev, ki jih je okupator razpustil, gasilske čete za ponoven prevzem gasilske službe. Anton Robinščak je opravljal funkcijo gasilskega referenta pri Okrajnem mestnem odboru do leta 1948, ko je bila z zakonom ustanovljena Mestna gasilska zveza.

Od leta 1948 dalje je opravljal službo gasilskega upravnega referenta pri Mestnem ljudskem odboru OF do svojega izstopa iz službe leta 1949.

V okraj Maribor mesto so tedaj spadale naslednje terenske gasilske čete:

- Maribor mesto,
- Pobrežje,
- Studenci,
- Tezno.

Gasilska četa Tezno je bila ustanovljena 1.11.1945 s pomočjo gasilske čete Maribor mesto, ki je dala tezenski četi najpotrebnejše gasilsko orodje, opremo in vozilo.

Industrijske gasilske čete:
Vsa večja podjetja so imela najpotrebnejšo gasilsko opremo, gasilsko službo pa so opravljali člani med vojno ustanovljene civilne zaščite (Luftschutz), iz katerih so pozneje nastala industrijska gasilska društva.

V letu 1945 so bile v okraju Maribor mesto naslednje industrijske čete:
- Mariborska tekstilna tovarna - Melje,
- Splošna stavbena družba (danes Metalna) - Tezno,
- Tovarna železniških vozil - Tabor,
- Predilnica in tkalnica - Tabor,
- Svila - Pobrežje,
- Tekstilna tovarna Vigonka,
- Tovarna sukanca Teksta.

Industrijske gasilske čete MTT-Melje, Metalna in Tovarne železniških vozil so bile ustanovljene že pred letom 1941. Za okrajnega gasilskega referenta Maribor-levi breg je bil imenovan Štefan Lukas, član Gasilskega društva Pesnica, z odločbo Okrajnega ljudskega odbora OF – odsek za notranje zadeve (št. 2449/45 z dne 22.8.1945). To funkcijo je opravljal brezplačno do ustanovitve Okrajne gasilske zveze Maribor-okolica (19.12.1948).

V sestavu okraja Maribor-levi breg so bile obnovljene gasilske čete: Dvorjane, Benedikt, Gradišče, Jakobski dol, Jurovski dol, Kungota, Lenart v Slov. goricah, Pernica, Pesnica, Selnica, Ščavnica, Šentilj, Voličina, Zimica.

Najnujnejšo gasilsko opremo v tem okraju sta imeli le tovarni:

- Tovarna lesovine (sedaj Ceršak) in
- Tovarna kartona (sedaj Sladkogorska).

Za okrajnega gasilskega referenta v Okraju Maribor-desni breg je bil imenovan Srečko Ajgner, član Gasilskega društva Ruše. To funkcijo je opravljal do združitve obeh okrajev levi in desni breg v Okraj Maribor-okolica.

V sestavu Okraja Maribor-desni breg so bile obnovljene gasilske enote: Bistrica pri Rušah, Fram, Gorica, Hotinja vas, Lovrenc na Pohorju, Miklavž, Podova, Prepolje, Rače, Ruše, Starše, Smolnik.

Najnujnejšo gasilsko opremo v tem okraju so imele tovarne: Jeklo-Ruše, Tobi-Bistrica pri Rušah, Tovarna dušika Ruše.

Vsak okraj je imel referenta za gasilstvo, organizacijska oblika Okrajnega gasilskega poveljstva, ki ga je ta referent vodil, pa ni bila predpisana. Referenti so bili po strokovni plati neposredno podrejeni Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani.

Pri Krajevnih ljudskih odborih OF so bila ustanovljena krajevna gasilska poveljstva. Krajevno gasilsko poveljstvo je vodil politični delavec s pomočjo strokovnjaka iz gasilskih vrst. Pozneje je z ustanovitvijo gasilskih društev prenehala funkcija krajevnih poveljstev. Gasilsko četo je vodil poveljnik čete, ki je bil predstavnik čete pri organih oblasti, vodil pa je tudi operativno delo. Organizacijska oblika gasilske čete ni bila predpisana. Nekatere čete so imele upravne odbore, nekatere pa tega organa niso imele.

Za administracijo in oskrbo gasilskih čet s pogonskim gorivom je skrbel Odsek za notranje zadeve pri Mestnem ljudskem odboru. Oddelek gasilstva je vodila Ljudska milica pri Mestnem ljudskem odboru.

Gasilska oprema, ki jo je bežeči okupator ob koncu vojne zapustil, in oprema društev, ki je bila skrita pred odhodom okupatorja, je bila zametek opreme tedanjih gasilskih čet.

Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani je razpisalo leta 1945 tri tekmovanja z nagradami v gasilskem orodju in opremi. Tega tekmovanja se je udeležilo malo gasilskih čet. Nekateri organizatorji tekmovanja so dobili diplome. Tako diplomo je prejel Srečko Ajgner iz Ruš za okraj Maribor-desni breg.


1946

Leto 1946 Tega leta je bilo organizirano široko tekmovanje za obnovo domovine. V gasilski dejavnosti so bila s tekmovanjem zajeta vsa področja od obnove domov in vozil do strokovnega izobraževanja in pridobivanja spretnosti z gasilskim orodjem in opremo. Gasilsko poveljstvo Maribor-mesto je tega leta pripravilo tekmovanje z orodjem na bivšem športnem prostoru Železničar ob Tržaški cesti. Tekmovanje je organiziral gasilski referent Anton Robinščak. Tekmovali so v suhem trodelnem napadu, pri čemer so se mesta tekmovalcev določila z žrebom. Takega tekmovanja pozneje v Mariboru ni bilo več. Čakajoče tekmovalne enote niso imele dostopa na športni prostor, bila je predpisana stroga disciplina. Za prvih pet mest so zmagovalne enote prejele diplome. Takšno diplomo sta prejeli tudi GD Pobrežje in GD Tezno.

Okraj Maribor-levi breg je organiziral takšno tekmovanje za 1. maj. Diplomo je med drugimi prejela tedanja gasilska četa Selnica ob Dravi.

Leta 1946 je zvezni organ oblasti izdal obvezna navodila za obrambo pred požarom (Ur. list FLRJ – 2. februar 1946). Z nekaterimi politično upravnimi spremembami v razdelitvi Slovenije tega leta so nastale spremembe v okrajih. V okrožjih ni bilo sprememb. Te spremembe so v Mariborskem okrožju povzročile, da sta se združila Okraja Maribor-levi breg in desni breg v Okraj Maribor okolica. Del okraja Maribor-desni breg je bil priključen Okraju Slovenska Bistrica in s tem so nastale tudi spremembe v seznamu gasilskih čet: Gasilski četi Spodnja in Zgornja Polskava sta bili priključeni Okraju Slovenska Bistrica.

V Okraj Maribor-mesto so leta 1946 spadale naslednje gasilske čete:

terenske gasilske čete:

- Bohova
- Brezje
- Dogoše
- Hoče
- Kamnica
- Maribor-mesto
- Pekre - Pobrežje
- Radvanje
- Razvanje
- Studenci
- Tezno
- Zrkovci

industrijske gasilske čete:

- Mariborska livarna
- Tovarna kuhinjskega pohištva Pobrežje
- MTT Melje
- MTT Tabor
- Svila Pobrežje
- MTT Vigonka
- Tovarna sukanca Teksta
- Splošna stavbena družba
- Tovarna železniških vozil
- Zlatorog

Za okrajnega gasilskega referenta Maribor-okolica je bil imenovan Štefan Lukas, dotedanji okrajni referent za Maribor-levi breg. V tem okraju so bile naslednje gasilske čete:

terenske gasilske čete:

- Benedikt
- Dvorjane
- Bistrica-Ruše
- Fram
- Gorica
- Podova
- Gradišče
- Prepolje
- Hotinja vas
- Rače
- Jakobski dol
- Ribnica na Pohorju
- Jurovski dol
- Ruše
- Kungota
- Selnica
- Lenart v Slov. goricah
- Smolnik
- Lovrenc na Pohorju
- Slemen
- Malečnik
- Starše
- Miklavž
- Ščavnica
- Pesnica
- Voličina
- Pernica
- Zimica

industrijske gasilske čete:

- Tovarna dušika Ruše
- Tovarna lesovine in lepenke Ceršak


1948-49

Leta 1948 je bil izdan Zakon o gasilskih društvih (Ur. list SRS – 21.5.1948). Gasilske čete so se preimenovale v gasilska društva. Z zakonom je bil izdan tudi poslovnik z naslovom Pravilnik gasilskih društev (Ur. list LRS- 3/1948). Upravne zadeve gasilskih društev prevzamejo po novem predsedniki društev, operativne zadeve pa vodijo poveljniki društev.

S tem zakonom je podana možnost za ustanovitev okrajnih gasilskih zvez in Republiške gasilske zveze Slovenije. Z ustanovitvijo gasilskih zvez preneha podrejenost gasilskih društev referentom pri Okrajnih ljudskih odborih.

Tega leta je bila Slovenija ponovno razdeljena. Namesto dotedanjih okrožij je bila razdeljena na 29 okrajev in glavno mesto Ljubljana. Med okraje sta spadala tudi mesto Maribor in Maribor okolica.

Leta 1948 je bila ustanovljena Mestna gasilska zveza Maribor in Okrajna gasilska zveza Maribor okolica. Za predsednika Mestne gasilske zveze je bil izvoljen Karel Rakuša, član Gasilskega društva Maribor mesto, za poveljnika pa Milan Klemenčič, član Gasilskega društva Pobrežje. Operativne gasilske naloge je od tedaj vodil štab občinske gasilske zveze, ki mu je načeloval vsakokratni poveljnik.

V sestavu Mestne gasilske zveze so bila naslednja gasilska društva:

terenska gasilska društva:
- Brezje
- Dogoše
- Maribor-mesto
- Pobrežje
- Radvanje
- Studenci
- Tezno
- Zrkovci

Opomba: Iz Mestne zveze so gasilska društva Bohova, Hoče, Kamnica, Pekre in Razvanje prešla v Gasilsko zvezo Maribor okolica (ustanovni zapisnik občnega zbora Okrajne gasilske zveze Maribor okolica z dne 19.12.1948)

industrijska gasilska društva:
- Tovarna železniških vozil
- Elektrokovina
- MTT Melje
- MTT Tabor
- MTT Vigonka
- Mariborska livarna
- Marles Pobrežje
- Metalna
- Tekstilna tovarna sukancev Teksta
- Tovarna umetnih brusov Swaty
- Svila Pobrežje in
- Zlatorog

Okrajna gasilska zveza Maribor okolica je imela ustanovni občni zbor dne 19.12.1948. Za predsednika zveze je bil izvoljen Mirko Torej, član Gasilskega društva Lovrenc na Pohorju, za poveljnika pa Štefan Lukas, član Gasilskega društva Pesnica, ki je opravljal dolžnost gasilskega referenta pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor okolica. Ta zveza je vključevala naslednja gasilska društva:

terenska gasilska društva:
- Benedikt
- Hotinja vas
- Bistrica-Ruše
- Jakobski dol
- Bohova
- Jarenina
- Dvorjane 
- Jurovski dol
- Fram
- Kamnica
- Gorica
- Kungota
- Lovrenc na Pohorju
- Lenart – Slov. gorice
- Malečnik
- Starše
- Miklavž
- Ščavnica
- Pekre
- Šentilj
- Pernica
- Podova
- Pesnica
- Prepolje
- Gradišče – Slov. gorice
- Rače
- Hoče
- Razvanje
- Ribnica na Pohorju
- Smolnik
- Ruše
- Zimica
- Selnica
- Zlatoličje
- Slemen
- Voličina

industrijska gasilska društva:
- Ceršak
- Tovarna dušika Ruše

Pomemben dogodek v letu 1948 je bila ustanovitev poklicne gasilske enote. Ustanovljena je bila
1. januarja 1949 in to z dekretom Ministrstva za notranje zadeve vlade LRS, imenovala se je Gasilska milica. Ob ustanovitvi je štela 20 mož, od katerih je 11 že izkušenih gasilcev prišlo iz ljubljanske poklicne gasilske enote, 9 pa jih je bilo Mariborčanov – delavcev UJV. V prvem letu je v enoto prišlo še 8 mož. Tehnična sredstva in opremo je enota dobila iz vojnega plena in od prostovoljnih gasilskih društev. Prvi komandant enote je bil Jože Stupan.

Ustanovni občni zbor Gasilske zveze Slovenije je bil 2. 10. 1949 v Ljubljani. Upravni odbor zveze je bil sestavljen samo iz članov ljubljanskih gasilskih zvez, za namestnika v upravnem in nadzornem odboru pa so bili izvoljeni gasilci iz raznih krajev Slovenije

(Branko Božič: Razvoj gasilstva na Slovenske 1948, stran 221).


1950 - 1955

V letu 1950 pride do ponovne spremembe v upravni razdelitvi med Okrajem Maribor mesto in Maribor okolica. Iz Mestnega okraja sta zaradi tega prešla v okolico Gasilski društvi Dogoše in Zrkovci. Mestni okraj je bil upravno razdeljen v mestne rajone, kar pa ni imelo vpliva na organizacijo Mestne gasilske zveze. Ponovno sta se v Mestno gasilsko zvezo vrnili Gasilski društvi Brezje in Kamnica.

V letu 1952 je nastopila nova sprememba v upravni razdelitvi Slovenije, okraja Maribor mesto in Maribor okolica pa sta ostala.
V letu 1952 je bil predsednik Mestne gasilske zveze Maribor Karel Rakuša, član GD Maribor mesto, za poveljnika pa je bil izvoljen Milan Klemenčič, član GD Pobrežje.

V Mestno gasilsko zvezo so bila vključena naslednja gasilska društva:

terenska gasilska društva
- Brezje
- Radvanje
- Kamnica
- Studenci
- Maribor mesto
- Tezno
- Pobrežje

industrijska gasilska društva
- Elektrokovina
- Mariborska livarna
- Mariborska tekstilna tovarna Melje
- MTT Tabor
- MTT Vigonka
- Marles Limbuš
- Metalna
- Teksta
- Sekcija za vleko
- Tovarna umetnih brusov Swaty
- Tovarna železniških vozil
- Tovarna avtomobilov Maribor
- Svila
- Zlatorog

Za predsednika Okrajne gasilske zveze je bil leta 1952 izvoljen Anton Pšeničnik, član Gasilskega društva Rače, za poveljnika zveze pa Štefan Lukas iz Gasilskega društva Pesnica.

V sestavu Okrajne gasilske zveze Maribor okolica so bila gasilska društva:

terenska gasilska društva
- Benedikt
- Jurovski dol
- Bistrica-Ruše
- Kamnica
- Bohova
- Korena
- Cerkvenjak v Slov. goricah
- Laporje
- Dogoše
- Lenart v Slov. goricah
- Dvorjane
- Malečnik
- Fram
- Miklavž
- Gorica
- Oplotnica
- Gradišče v Slov. goricah
- Osek
- Hoče
- Ožbalt
- Hotinja vas
- Pekre
- Jakobski dol
- Pernica
- Jarenina
- Pesnica
- Podova
- Sp. Polskava
- Poljčane
- Starše
- Pragersko
- Ščavnica
- Prepolje
- Šentilj
- Rače
- Šmartno na Pohorju
- Razvanje
- Trniče
- Ribnica – Pohorje
- Zimica
- Ruše
- Zg. Kungota
- Selce
- Zg. Polskava
- Selnica
- Zg. Velka
- Slemen
- Zlatoličje
- Slov. Bistrica
- Zrkovci
- Smolnik
- Voličina

industrijska gasilska društva
- Tovarna lesovine Ceršak
- Tovarna dušika Ruše
- Sladkogorska tovarna papirja in kartona Sladki vrh


1955 - 1958

Leta 1955 je Slovenija doživela novo upravno razdelitev. Število okrajev se je zmanjšalo na 11. Nastane nov okraj Maribor, nekdanji Mestni okraj in okolica pa se reorganizirata v sedem občin:

1. Maribor center                                                                       
2. Maribor Košaki                                                                       
3. Maribor Tabor                                                                        
4. Maribor Tezno
5. Rače
6. Ruše
7. Šentilj

Okrajna gasilska zveza Maribor je izvolila za predsednika Antona Pšeničnika, za poveljnika pa Milana Klemenčiča.

Občinska gasilska zveza Maribor center pa je v letu 1955 izvolila za predsednika Karla Rakušo, za poveljnika pa Toneta Benedičiča, oba člana GD Maribor mesto.

Ta zveza je združevala tri terenska gasilska društva, in sicer:

1. Maribor mesto
2. Malečnik
3. Kamnica

in štiri industrijska gasilska društva:

1. Mariborska livarna
2. MTT Melje
3. Intes (ustanovljen 1957)
4. Zlatorog

Občinska gasilska zveza Maribor Košaki je izvolila za predsednika Štefana Lukasa, za poveljnika pa Vilija Frejzmana, oba člana Gasilskega društva Pesnica.

Ta zveza je leta 1955 združevala tri terenska gasilska društva:

- Pernica
- Pesnica
- Zg. Kungota

Leta 1958 pa se ji priključijo še gasilska društva:

- Jarenina
- Šentilj
- Jakobski dol
- Zg. Velka

Od industrijskih gasilskih društev se leta 1958 priključita tej zvezi še IGD Ceršak in IGD Tovarne kartona Sladki vrh.

Občinska gasilska zveza Šentilj je leta 1955 izvolila za predsednika Alojza Antončiča, člana IGD Tovarne lepenke, za poveljnika pa Jožeta Žunkoviča st., ki je bil član GD Šentilj. Ta zveza je združevala štiri terenska gasilska društva, in sicer:
1. Jarenina
2. Šentilj
3. Jakobski dol
4. Zg. Velka

in dve industrijski gasilski društvi:

1. Tovarna lesovine Ceršak
2. Sladkogorska tovarna papirja in kartona Sladki vrh

Občina Šentilj je bila leta 1958 priključena občini Maribor Košaki (Uradni list SRS, št. 34/58).

Občinska gasilska zveza Maribor Tabor je izvolila za predsednika Antona Perhavca, člana IGD Sekcija za vleko, ki ga je zatem nasledil Ferdo Golob.

Poveljniki zveze so bili v naslednjih letih:

- Hugo Marusig – član IGD Tovarne železniških vozil
- Aleksander Kuzmič – član IGD Tovarne železniških vozil
- Ferdo Golob – član IGD Swaty
- Karel Samastur – član IGD MTT Tabor

Ta gasilska zveza je združevala terenska gasilska društva:

1. Pekre
2. Razvanje
3. Radvanje
4. Studenci

in pet industrijskih gasilskih društev:

1. MTT Merinka
2. MTT Tabor
3. Tovarna umetnih brusov Swaty
4. Tovarna železniških vozil Boris Kidrič
5. Sekcija za vleko

Kasneje se je tej gasilski zvezi priključila Občinska gasilska zveza Ruše.

Občinski gasilski zvezi Maribor Tezno je predsedoval Janko Čakš, član IGD Teksta, poveljeval pa ji je Matevž Krajnik, član GD Pobrežje.

Ta občinska zveza je združevala naslednja gasilska društva:

terenska gasilska društva:

- Bohova
- Brezje
- Dogoše
- Dvorjane
- Hoče
- Korena
- Miklavž
- Pobrežje
- Starše
- Tezno
- Zimica
- Zlatoličje
- Zrkovci

Opomba: GD Zimica je bilo leta 1961 ukinjeno zaradi pomanjkanja članstva; gasilski dom je bil  izročen Kmetijski zadrugi Korena.

Gasilsko društvo Tezno je bilo ukinjeno leta 1966, ker ni dobilo gradbenega dovoljenja za zidavo gasilskega doma.

Urbanisti so utemeljevali, da bi bil gasilski dom preblizu doma poklicne gasilske čete na Cesti proleterskih brigad. Dotlej je imelo društvo v najemu zasebno zgradbo, ki je bila v slabem stanju. Članstvo se je vključilo v GD Pobrežje. Tudi premoženje društva je prevzelo GD Pobrežje.

Industrijska gasilska društva:

- Elektrokovina
- Metalna
- Tovarna avtomobilov Maribor
- Teksta, ki se je pridružila MTT Melje
- Tovarna poljedelskih strojev, ki se je pozneje pridružila Metalni
- Svila
- Marles – Pobrežje, ki se je kasneje preselil v Limbuš

Občinski gasilski zvezi Tezno se je kasneje pridružila Občinska gasilska zveza Rače.

V Občinski gasilski zvezi Rače je bil predsednik Alojz Kac, član GD Hotinja vas, poveljnik pa Rihard Kotnik, član GD Fram.

Ta gasilska zveza je združevala terenska gasilska društva:

- Fram
- Gorica
- Hotinja vas
- Podova
- Prepolje
- Rače
- Trniče

Občinska gasilska zveza Ruše je izvolila za predsednika Janka Prosenjaka, člana GD Ruše, za poveljnika pa Ivana Trupa, člana GD Bistrica pri Rušah.

Ta gasilska zveza je imela v svojem sestavu naslednja terenska gasilska društva:

- Bistrica pri Rušah
- Lovrenc na Pohorju
- Selnica
- Smolnik
- Ruše
- Slemen in

industrijsko gasilsko društvo Tovarne dušika Ruše.

DRUGI GASILSKI FESTIVAL V MARIBORU

V Mariboru, gospodarskem in kulturnem središču severovzhodne Slovenije, je bil po sklepu III. kongresa Gasilske zveze Slovenije II. gasilski festival 4. in 5. avgusta 1956. Za organizacijo festivala je bil zadolžen prireditveni odbor, ki mu je predsedoval Milan Klemenčič. Odbor je izdajal mesečni bilten z navodili in napotki za vse udeležence. Opisan je bil celo jugoslovanski paradni korak, ki so ga morali vaditi udeleženci parade.

V dveh festivalskih dneh se je v Mariboru zvrstilo več kulturnih prireditev, demonstracije gasilskega orodja, regata Brodarskega društva Sidro na Dravi, nastop gasilcev na stadionu Železničarskega športnega društva ob Tržaški cesti in velika parada.

V paradi je nastopilo 55 ešalonov po 120 oseb, od tega 9 ešalonov članic, šest ešalonov mladincev in trije ešaloni pionirjev. Prikazana je bila tudi vsa sodobna gasilska tehnika, med njimi dve napadalni skupini na kolesih s prikolico in prenosno črpalko Savica in nova tipizirana vozila Tovarne avtomobilov Maribor. Na slavnostnem nastopu so pokazali svoje spretnosti gasilci iz naslednjih gasilskih zvez:
1. ObGZ Celje – trodelni napad
2. ObGZ Kranj – samaritanske vaje
3. ObGZ Ljubljana – zaključna slika
4. ObGZ Ptuj – vaje z rutami, lestvami in cevmi
5. ObGZ Murska Sobota - vaje po venčku narodnih pesmi
6. ObGZ Trbovlje – vaje gašenja in reševanja v rovih
7. ObGZ Maribor – vaje s kljukastimi lestvami in praktične vaje

Pionirji vseh gasilskih zvez so pokazali skupno vajo z vedrovko. Zanimivost tega nastopa: vaje tridelnega napada in z vedrovko niso bile izvedene kot tekmovanje, ampak so nastopajoči vsako operacijo začeli in končali sočasno na skupno povelje.


1958 - 1959

Leta 1958 je Slovenija spet doživela upravno spremembo, in sicer je bila razdeljena na 19 okrajev. Ta sprememba ni vplivala na organizacijo Okrajne gasilske zveze Maribor. Za predsednika je bil izvoljen Anton Pšeničnik, za poveljnika pa Milan Klemenčič.

Za izjemne zasluge v gasilski organizaciji je Anton Pšeničnik prejel leta 1977 najvišje slovensko gasilsko priznanje nagrado MATEVŽA HACETA s kipcem.

Leta 1958 je bila ukinjena občina Šentilj, gasilska društva so se priključila občini Maribor Košaki. Leta 1959 je bila prav tako ukinjena občina Rače, ki se je priključila občini Maribor Tezno, prav tako pa tudi vsa GD te občine.


1960 - 1967

Leta 1960 je prišlo do nove reorganizacije v LR Sloveniji. Ostalo je le osem okrajev, med njimi okraj Maribor, ki je imel 11 občin od Črne na Koroškem do Gornje Radgone in Središča ob Dravi. Od mariborskih občin so ostale:

1. Maribor center
2. Maribor Tabor
3. Maribor Tezno

Na ustanovnem občnem zboru nove okrajne gasilske zveze so izvolili za predsednika Antona Pšeničnika, za poveljnika Milana Klemenčiča in za tajnika Franca Robinšaka.
Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Janko Čakš, član ObGZ Tezno (zapisnik z dne 23. 4. 1961).

Leta 1963 je bila na občnem zboru Okrajne gasilske zveze (10. 11. 1963) izvoljen za predsednika Janko Čakš, član IGD Teksta, za poveljnika pa Tone Benedičič, član GD Maribor-mesto. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Anton Pšeničnik.

Za občini Maribor Košaki in Ruše je bil izdan poseben odlok o združitvi z občinama Maribor center in Maribor Tabor še pred ukinitvijo okrajev na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju.

V Občinski gasilski zvezi Maribor center je bil izvoljen za predsednika Štefan Lukas, za poveljnika pa Franc Ljubič, član IGD MTT Melje.
Ta gasilska zveza je združevala naslednja terenska gasilska društva:

- Jakobski dol
- Maribor mesto
- Jarenina
- Malečnik
- Kamnica
- Šentilj
- Pernica
- Zg. Kungota
- Pesnica
- Zg. Velka

in industrijska gasilska društva:

- Tovarna lesovine in lepenke Ceršak
- Mariborska livarna
- MTT Melje
- Mlin in testenine
- Sladkogorska tovarna papirja in kartona Sladki vrh
- Zlatorog

Občinska gasilska zveza Maribor Tabor je leta 1960 (občni zbor 26. 2. 1960) izvolila za predsednika Alojza Šmida, člana IGD Tovarne železniških vozil. Za poveljnika zveze je bil izvoljen Karel Samastur, član IGD MTT Tabor.

V sestavu te občinske zveze so bila naslednja terenska gasilska društva:

- Bistrica-Ruše
- Ruše
- Lovrenc na Pohorju
- Smolnik
- Pekre
- Studenci
- Radvanje
- Selnica
- Razvanje
- Slemen

in industrijska gasilska društva:

- MTT Merinka
- Tovarna dušika Ruše
- MTT Tabor
- Tovarna železniških vozil
- Tovarna brusov Swaty
- Sekcija za vleko

V Občinski gasilski zvezi Maribor Tezno je bila leta 1960 izvoljen za predsednika Ivan Kek, za poveljnika pa Matevž Krajnik, oba člana GD Pobrežje.

Ta zveza je združevala terenska gasilska društva:

- Bohova
- Pobrežje
- Brezje
- Prepolje
- Dogoše
- Podova
- Dvorjane
- Rače
- Fram
- Starše
- Gorica
- Tezno
- Hoče
- Trniče
- Hotinja vas
- Zlatoličje
- Korena
- Zrkovci
- Miklavž

in industrijska gasilska društva:

- Elektrokovina
- Teksta
- Metalna 
- Tovarna avtomobilov
- Tovarna poljedelskih strojev
- Svila
- Marles

JAVNI ZAVOD ZA ZAŠČITNO IN POŽARNO REŠEVANJE MARIBOR OD LETA 1949 DO LETA 1999 IN IZGRADNJA DOMA POKLICNIH GASILCEV

Leta 1958 je Okrajni gasilski sklad začel akcijo za gradnjo doma poklicne gasilske enote. Za gradnjo je bil imenovan gradbeni odbor s predsednikom Francem Černcem, direktorjem TUB SWATY. Najbolj zagnan za to delo je bil takratni pomočnik direktorja Zavarovalnice Maribor Branko Fabčič.

Dom je bil zgrajen leta 1963 in pokazalo se je, da ga je arhitekt Borut Pečenko, dipl. ing. arh., zasnoval zelo funkcionalno. Junija tega leta se je vanj vselila poklicna gasilska enota, ki se je preimenovala v Zavod za gasilsko in reševalno službo. Prvi direktor zavoda je bil Bine Ravnikar, dotedanji referent za požarno varnost pri UJV Maribor, za komandanta operative pa je bil postavljen gasilski tehnik Edvard Kolman.

Zavod se je financiral iz proračuna mariborskih občin in občinskega gasilskega sklada, del sredstev pa je  ustvaril kolektiv sam s servisiranjem gasilnih aparatov, prevozov karamboliranih avtomobilov in drugimi storitvami za gospodarske in druge delovne organizacije.
Sedaj se zavod financira iz proračuna MORS in iz sredstev požarne takse. Financiranje poteka preko proračuna Mestne občine Maribor Službe za zaščito in reševanje in z lastno dejavnostjo.

Zavod s svojo požarnovarnostno dejavnostjo v osnovi pokriva območje Mestne občine Maribor, ki je po svoji površini, številu prebivalcev in gospodarskem pomenu drugo največje slovensko mesto ter kulturno, izobraževalno in zdravstveno središče severovzhodne Slovenije. Območje mestne občine meri 148 kv. km in se s 33. naselji razteza na prehodu med alpskim in panonskim svetom. V samem mestu biva več kot 110.000 ljudi, v občini pa skupno 117.000 prebivalcev. Poleg posredovanja v mestni občini zavod nudi svojo pomoč še lokalnim gasilcem v občinah Duplek, Starše, Rače-Fram, Hoče-Slivnica, Pesnica, Ruše, Kungota, Šentilj in Miklavž na Dr. polju.

Zavod prav v letošnjem letu praznuje 50-letnico ustanovitve. Do leta 1949 se je skrb za požarno varnost v mestu razvijala na prostovoljni osnovi. Potrebe pa so zaradi razvoja industrije in obsega mesta narekovale stalno pripravljeno gasilsko ekipo, ki bo zmožna vedno bolj zahtevnega posredovanja. Tako je leta 1948 Ministrstvo za notranje zadeve Slovenije izdalo nalog, da se ustanovi poklicna gasilska enota po vzoru Gasilske brigade Ljubljana. Tako so prvi poklicni gasilci dobili prostore v Tyrševi ulici 25. Formalno so bili ustanovljeni 1.1.1949.

Savo JuhartLeta 1953 so prejeli naziv Poklicna gasilska četa ter dobili dodatne naloge posredovanja v širšem mestnem okraju. Leta 1962 so dobili poklicni gasilci naziv Zavod za gasilsko in reševalno službo. Ta naziv je ostal do leta 1997, ko so sprejeli sedanji naziv.

Zavod neposredno vodi direktor in je odgovoren za njegovo delovanje. Operativo vodi strokovni vodja – poveljnik, razdeljena je v štiri enakovredne izmene po 15 gasilcev. Le-ti gasijo požare na objektih, vozilih, v naravi, obenem pa rešujejo ljudi, živali ter materialne dobrine. Vse več je tudi intervencij pri razlitju ali razsutju nevarnih snovi. Od časa, ko je končana prijava sprejema klica v sili do izvoza vozil iz garaž mine od 20 do 60 sekund.
Gasilci posredujejo iz ene same lokacije na Proleterskih brigad 21. V stavbi je poleg garaže z 18 vozili še mehanična delavnica in servisi za gasilnike in dihalne aparate.

Savo Juhart, direktor Zavoda

Zavod opravi povprečno na leto okrog 1100 različnih izvozov, od tega jih je okrog 700 interventnega značaja.

Leta 1966 je izšel Zakon o združitvi dotedanjih treh mariborskih občin v občino Maribor.

 

 


1967 - 1980

Leta 1967 je bila osnovana skupna Gasilska zveza Maribor. Za predsednika je bil na občnem zboru (2. 4. 1967) v dvorani Tovarne Swaty izvoljen Ivan Kek, ki je opravljal to dolžnost do leta 1977. Sledil mu je Ferdo Golob, ki je bil izvoljen leta 1977. Za poveljnika zveze je bil izvoljen Štefan Lukas, ki je bil na tej dolžnosti do leta 1970, ko ga je zamenjal Tone Benedičič, ki je opravljal to dolžnost do leta 1975, ko je bil izvoljen za poveljnika Ivan Ferš, član IGD MTT Melje.

Gasilska društva v Občinski gasilski zvezi so bila razdeljena v tri kategorije (A, B in C) in sicer z upoštevanjem potreb terena. Društva kategorije A so stalno dežurala po urniku, ki ga je za vsako leto izdelal štab gasilske zveze v sodelovanju z Zavodom za gasilsko in reševalno službo. Ta društva so bila bolje opremljena od društev B in C kategorije.

Operativno delovanje zveze v okviru sektorjev

Štab Občinske gasilske zveze Maribor je zaradi boljšega in tekočega dela v operativni dejavnosti porazdelil celotno gasilsko zvezo na 7 sektorjev, s tem, da so bila v 7. sektorju le industrijska gasilska društva.

Poveljniki so bili:
I. sektor: Franc Fras, nato Drago Krivec – oba GČ I
II. sektor: Maks Lešnik, nato Rudi Kranjc – oba VGČ
III. sektor: Franjo Duh – GČ I
IV. sektor: Franc Petek – GČ I
V. sektor: Rihard Kotnik – VGČ I
VI. sektor: Hubert Ketiš – GČ I
VII. sektor: Franc Gregurič – GČ I

Sektorji so bili zelo aktivni v operativni dejavnosti. Sektorski poveljniki so se trudili, da bi GD v sektorjih čim bolje delovala, posebno kar zadeva požarno varnost. Ko so se leta 1983 ustanavljale občinske gasilske zveze, je bilo naključje, da so postali sektorji bodoče občinske gasilske zveze z majhnimi teritorialnimi popravki.

Seznam terenskih gasilskih društev v Občinski gasilski zvezi Maribor:

KATEGORIJA A:
- Malečnik - Miklavž
- Maribor-mesto - Pekre
- Maribor-Pobrežje - Ruše
- Radvanje - Starše
- Razvanje - Maribor-Studenci

KATEGORIJA B:
- Bistrica – Ruše - Kungota
- Brezje - Lovrenc na Pohorju
- Fram - Pernica
- Hoče - Pesnica
- Hotinja vas - Rače
- Jarenina - Šentilj
- Kamnica

KATEGORIJA C:
- Bohova - Smolnik
- Dogoše - Slemen
- Dvorjane - Trniče
- Gorica - Zg. Velka
- Jakobski dol - Zlatoličje
- Korena - Zrkovci
- Podova - Prepolje
- Selnica

Seznam industrijskih gasilskih društev:

KATEGORIJA A:
- Elektrokovina - Tov. lesovine in lepenke Ceršak
- Marles 
- Intes - Sladkogorska tovarna papirja in kartona
- Tovarna avtomobilov Maribor 
- Tovarna brusov Swaty
- MTT - TVT Boris Kidrič

KATEGORIJA B:
- Atmos Hoče - Teksta
- Tovarna dušika Ruše - Sekcija za vleko
- Mariborska livarna - Svila
- Metalna - Zlatorog
- Primat

Avgusta 1969 je bila osrednja proslava 100-letnice gasilstva v Sloveniji v Metliki. Iz Maribora se je udeležilo te proslave mnogo gasilcev, ki jih je pripeljal v Metliko poseben vlak.

V letu 1971 je bila ob 100-letnici najstarejšega gasilskega društva Maribor mesto centralna proslava z veliko parado in drugimi prireditvami. O paradi je posnet tudi film. Prireditve so se udeležila mnoga gasilska društva iz Slovenije, Hrvatske in iz zamejstva (Avstrije, Zah. Nemčije).

V letu 1976 je bil sprejet nov Zakon o varstvu pred požari (Ur. list SRS št. 2/76), v letu 1984 pa še njegova dopolnitev (Ur. list RSR št. 15/84), ki celovito obravnava organiziranost in pravni status požarnega varstva v Sloveniji.


1981 - 1983

Leta 1981 se je takratna mariborska občina ponovno reorganizirala v šest samostojnih občin.

Reorganizacija v gasilskih vrstah je trajala celi dve leti, ko smo dobili tudi šest novih občinskih gasilskih zvez, in sicer:

Vse zveze so se povezale v Gasilsko zvezo mesta Maribor.

V decembru leta 1983 je bil ustanovni občni zbor Gasilske zveze mesta Maribor. Na ustanovnem občnem zboru dne 21. 12. 1983 je bil izvoljen za predsednika Ferdo Golob, član IGD Swaty – dotedanji predsednik Občinske gasilske zveze Maribor.
Za podpredsednika je bil izvoljen Bojan Kovačič, član GD Maribor-mesto. Za poveljnika je bil izvoljen Jože Fras, član GD Hotinja vas in za namestnika poveljnika Maks Lešnik, član GD Maribor-Studenci.

Sedež zveze je bil na Koroški cesti 12, Maribor.
PREDSEDSTVO GASILSKE ZVEZE MESTA MARIBOR:

1. Ferdo Golob – predsednik
2. Bojan Kovačič – namestnik predsednika
3. Jože Fras – načelnik štaba operative
4. Maks Lešnik – namestnik načelnika štaba operative
5. Ivan Kek – tehnični sekretar GZMM in predsednik OGZ Maribor Pobrežje
6. Valentin Pohorec – predsednik OGZ Maribor Pesnica
7. Oto Peruš – predsednik OGZ Maribor Ruše
8. Milan Eržen – predsednik OGZ Maribor Rotovž
9. Ludvik Bukovec – predsednik OGZ Maribor Tabor
10. Anton Ekart – predsednik OGZ Maribor Tezno
11. Jernej Repina – referent za preventivo
12. Ernest Robnik – referent za vzgojo
13. Hilda Žaucer – referent za mladino
14. Majda Pezdirc – referent za žene
15. Franc Fras – član predsedstva
16. Adolf Jagrovič – referent za zgodovino
17. Franc Lovrenčič – predsednik odbora samoupravne kontrole
18. Branko Fabčič – predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za PV mesta Maribor

ŠTAB OPERATIVE GASILSKE ZVEZE MESTA MARIBORA:

1. Jože Fras – načelnik štaba
2. Maks Lešnik – namestnik načelnika štaba
3. Drago Krivec – poveljnik OGZ Maribor Rotovž
4. Hubert Ketiš – poveljnik OGZ Maribor Ruše
5. Franjo Duh – poveljnik OGZ Maribor Pesnica
6. Franjo Gregurič – poveljnik OGZ Maribor Tabor
7. Stane Matjašič – poveljnik OGZ Maribor Tezno
8. Anton Škof – poveljnik OGZ Maribor Pobrežje
9. Ernest Robnik – referent za vzgojo
10. Hilda Žaucer – referent za mladino
11. Jernej Repina – referent za preventivo
12. Majda Pezdirc – referent za žene

V Občinski gasilski zvezi Maribor Pesnica je bil za predsednika izvoljen Valentin Pohorec, član IGD Sladkogorska, za poveljnika pa Franjo Duh, član GD Ceršak. Sedež zveze je bil v Tovarni papirja Sladkogorska, Sladki vrh.

Ta gasilska zveza je združevala 6 terenskih gasilskih društev:
- Jarenina
- Jakobski dol
- Pesnica
- Šentilj
- Zg. Kungota
- Zg. Velka

in industrijski gasilski društvi:
- Tovarna lesovine in lepenke Ceršak
- Tovarna papirja in kartona Sladki vrh

Za predsednika Občinske gasilske zveze Maribor Pobrežje je bil izvoljen Ivan Kek, član GD Pobrežje, za poveljnika pa Anton Škof, član GD Malečnik. Sedež zveze je bil v Ulici XIV. divizije 2, Maribor.

Ta zveza je združevala terenska gasilska društva:
- Brezje 
- Pernica
- Dogoše
- Maribor Pobrežje
- Dvorjane 
- Zrkovci
- Korena 
- Malečnik

in industrijska gasilska društva:
- Intes 
- Primat
- Mariborska livarna 
- Svila
- MTT Melje 
- Zlatorog

Občinska gasilska zveza Maribor Rotovž je izvolila za predsednika Milana Eržena, člana GD Maribor mesto, za poveljnika pa Draga Krivca, člana GD Maribor mesto.
Sedež zveze je bil na Koroški cesti 12, Maribor.

V sestavu zveze so bila terenska gasilska društva:
- Maribor mesto,
- Kamnica,
- Košaki.

Občinska gasilska zveza Maribor Ruše je izvolila za predsednika Ota Peruša, člana IGD Tovarne dušika Ruše, za poveljnika pa Huberta Ketiša, člana GD Smolnik.

Sedež zveze je bil v Rušah, Trg vstaje 9/II.

Ta zveza je združevala naslednja terenska gasilska društva:
- Bistrica pri Rušah, 
- Selnica,
- Lovrenc na Pohorju, 
- Slemen,
- Ruše, 
- Smolnik.

In industrijsko gasilsko društvo Tovarne dušika Ruše.

V Občinski gasilski zvezi Maribor Tabor je bil za predsednika izvoljen Ludvik Bukovec, član GD Studenci, za poveljnika pa Franc Gregurič, član IGD TVT Boris Kidrič.
Sedež zveze je bil na Limbuški c. 17, v prostorih GD Maribor-Studenci.

Zveza je združevala naslednja terenska gasilska društva:
- Radvanje,
- Pekre, 
- Razvanje,
- Maribor Studenci,

in industrijska gasilska društva:
- Elektrokovina, 
- TVT Boris Kidrič,
- Marles, 
- Sekcija za vleko,
- Tovarna brusov Swaty.

V Občinski gasilski zvezi Maribor Tezno je bil za predsednika izvoljen Anton Ekart, član GD Starše, za poveljnika pa Jože Žunkovič, član GD Miklavž. Po njegovi smrti (december 1983) pa je bil na to dolžnost izvoljen Stane Matjašič, član GD Zlatoličje. Sedež zveze je bil na Prvomajski 2 v Mariboru.

Ta zveza je združevala naslednja terenska društva:
- Bohova,
- Podova,
- Fram,
- Prepolje,
- Gorica,
- Rače,
- Hoče,
- Starše,
- Hotinja vas,
- Trniče,
- Miklavž,
- Zlatoličje

in industrijska gasilska društva:

- Atmos Hoče,
- Metalna,
- Tovarna avtomobilov Maribor.


1983 - 1989

V teh letih je delovalo šest samostojnih Občinskih gasilskih zvez, vključenih v Gasilsko zvezo mesta Maribor. V letu 1988 je prišlo do sprememb v vodstvu Občinske gasilske zveze Maribor Pobrežje. Predsedniško funkcijo je prevzel podpredsednik Franc Fras, član IGD Intes-Vesna, poveljniške dolžnosti je prevzel Janko Drozg, član GD Dvorjane.

V Občinski gasilski zvezi Maribor Tezno je v letu 1988 funkcijo predsednika prevzel Stane Matjašič, član GD Zlatoličje, poveljniške dolžnosti pa je prevzel Anton Španinger, član GD Rače.
V ostalih štirih Občinskih gasilskih zvezah in v Gasilski zvezi mesta Maribor v vseh šestih letih ni prišlo do sprememb v vodstvih zveze.


1990 - 1994

V letu 1990 je prišlo do ponovnega združevanja občin in s tem tudi do ponovnega združevanja Občinskih gasilskih zvez v teh občinah.
Ponovno so se združile v enotno občino Maribor občine: Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno. Občini Maribor-Pesnica in Maribor-Ruše sta ostali samostojni in s tem ustanovili svoji Občinski gasilski zvezi.

Milan Eržen

Milan Eržen

Od meseca marca do maja 1990 so bili občni zbori Občinskih gasilskih zvez, na katerih so bili sprejeti sklepi o prenehanju delovanja in o vključitvi v enotno Občinsko gasilsko zvezo Maribor.
Gasilska zveza mesta Maribor je prenehala delovati 2. 6. 1990. Ta dan je bila tudi ustanovna skupščina nove Občinske gasilske zveze Maribor, na kateri je bil sprejet sklep: »Z dne 2. 6. 1990 se ustanovi Občinska gasilska zveza Maribor, v katero se združujejo prejšnje Občinske gasilske zveze: Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno.« Vsa GD iz navedenih OGZ so vstopila v članstvo novo ustanovljene Občinske gasilske zveze Maribor s pisno izjavo.

Na ustanovni skupščini je bil za predsednika izvoljen Milan Eržen, član GD Maribor-mesto. Za podpredsednika je bil izvoljen Stane Matjašič iz GD Zlatoličje, ki je zadnje leto tega mandata v letu 1992 opravljal funkcijo predsednika.

Za poveljnika je bil izvoljen Rudi Kranjc iz GD Pobrežje, za namestnika poveljnika pa Franc Petek ml. iz GD Starše. Sedež zveze je bil na Koroški c. 12 v Mariboru.

Predsedstvo Občinske gasilske zveze Maribor:
Predsednik: Milan Eržen
Podpredsednik: Stane Matjašič
Poveljnik: Rudi Kranjc
Namestnik poveljnika: Franc Petek ml.
Blagajnik: Franc Fras
Gospodar: Anton Španinger
Strojni referent: Janko Drozg

Rudi Krajnc

Rudi Krajnc

Predsednik kom. za vzgojo in izobraževanje: Marijan Zaviršek
Predsednik kom. za preventivo in propagando: Bojan Kovačič
Predsednik kom. za odlikovanja in stike: Ferdo Golob
Predsednik kom. za kulturo in propagando: Ludvik Bukovec
Predsednik kom. za žene: Marjetka Vnuk
Predsednik kom. za mladino: Alojz Bračko
Predsednik kom. za tekmovanja: Maks Lešnik
Območni poveljnik: Jože Fras
Predstavnik OS LO: Anton Ekart
Predstavnik ZGRS: Jože Žohar
Tehnični sekretar: Miran Predikaka

Štab operative:
Poveljnik: Rudi Kranjc
Namestnik poveljnika: Franc Petek ml.
Načelnik: Miran Predikaka
Poveljnik sektorja I: Maks Harb
Poveljnik sektorja II: Milan Kek
Poveljnik sektorja III: Ivan Koren
Poveljnik sektorja IV: Franc Petek st.
Poveljnik sektorja V: Frido Krneža
Gospodar: Anton Španinger
Strojni referent: Janko Drozg
Predsednik kom. za žene: Marjetka Vnuk
Predsednik kom. za mladino: Alojz Bračko
Predsednik kom. za tekmovanja: Maks Lešnik
Predsednik kom. za vzgojo in izobraževanje
Marijan Zaviršek
Predsednik kom. za ind. gasilstvo Janez Kerenčič
Predstavnik ZGRS: Jože Čerič
Predstavnik JLA : Miroslav Ovsenk

Občinska gasilska zveza Maribor je združevala 27 terenskih in 16 industrijskih gasilskih društev. Zaradi lažjega in uspešnejšega operativnega delovanja so bila GD in IGD razdeljena na pet operativnih sektorjev. Poveljeval jim je poveljnik.

Sektor I:
GD Malečnik IGD TT melje
GD Maribor mesto IGD Primat
GD Kamnica IGD Mar. livarna
GD Košaki IGD Zlatorog
GD Pernica IGD Intes-Vesna
Sektor II:
GD Pobrežje GD Brezje
GD Zrkovci GD Dogoše
GD Dvorjane GD Korena
IGD Svila
Sektor III. 
GD Pekre GD Radvanje
GD Razvanje GD Studenci
IGD Elektrokovina IGD Swaty
IGD Marles IGD TVT B. Kidrič
IGD TT Merinka IGD TT Tabor
IGD Železniško vozlišče
Sektor IV: 
GD Starše GD Zlatoličje
GD Prepolje GD Trniče
GD Miklavž IGD TAM
IGD Metalna
Sektor V: 
GD Rače GD Fram
GD Podova GD Gorica
GD Hotinja vas GD Bohova
GD Hoče IGD Atmos

Stane Matjašič

Stane Matjašič

Sektorski poveljniki so bili:
I. sektor Harb Maks
II. sektor Kek Milan
III. sektor Koren Ivan
IV. sektor Petek Franc st.
V. sektor Krneža Frido

V letu 1991 je prišlo do razpada Jugoslavije. V mesecu juniju tega leta se je zgodil oborožen spopad med teritorialno obrambo in policijskimi enotami Slovenije na eni strani in Jugoslovansko armado na drugi strani. Spopad je bil zaradi nasprotovanja osamosvojitvi Slovenije v neodvisno državo. Pri tem smo se tudi gasilci aktivno vključevali po svojih zmožnostih in sposobnosti.

Na volilnem občnem zboru leta 1993 je prišlo do sprememb v vodstvu zveze. Za predsednika je bil izvoljen Stane Matjašič, ki je funkcijo opravljal že v letu 1992. Za podpredsednika je bil izvoljen Franc Fras, za poveljnika in namestnika poveljnika sta bila ponovno izvoljena Rudi Kranjc in Franc Petek ml.

Izvoljeni člani v predsedstvo OGZ Maribor:
1. Predsednik Matjašič Stane
2. Podpredsednik Fras Franc
3. Poveljnik Kranjc Rudi
4. Nam. poveljnika Petek Franc ml.
5. Gospodar Španinger Anton
6. Strojni referent Drozg Janko
7. Preds. kom. za vzgojo in izobraževanje Zaviršek Marijan
8. Preds. kom. za preventivo in propagando Kovačič Bojan
9. Preds. kom. za odlikovanja Golob Ferdo
10. Preds. kom. za zgodovino in kulturo Bukovec Ludvik
11. Preds. kom. za žene Vnuk Marjetka
12. Preds. kom. za mladino Mlaker Branko
13. Preds. kom. za tekmovanja Lešnik Maks
14. Predstavnik ZGRS Ekart Anton
15. Območni poveljnik Fras Jože
16. Tehnični sekretar Predikaka Miran

V mesecu februarju 1993 je vlada Republike Slovenije sprejela organizacijsko zasnovo sistema zaščite in reševanja.
Na podlagi te zasnove sta bila koncem decembra tega leta sprejeta za gasilsko organizacijo dva zelo pomembna zakona.

Sprejet je bil Zakon o varstvu pred požarom, ki ureja sistem požarnega varstva – to je organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom in Zakon o gasilstvu, ki ureja naloge, organizacijo in status gasilstva.
Oba zakona sta objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št.71/1993.

V mesecu oktobru leta 1994 je bil sprejet Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Zakon je objavljen v Uradnem listu Republike Slovnije št. 64/1994.

Po spremembah v letu 1993 se je zaščita in reševanje razvijala kot samostojen sistem. Precejšnje število nalog, ki so bile v pristojnosti Civilne zaščite, je bilo prenešeno na operativne sestave prostovoljnih gasilskih društev.

Začelo se je razreševanje gasilske lastnine. Izdelane so bile podlage za lastninjenje, pri tem je bilo precej težav, saj je bilo potrebno z mejno ugotovitvenimi postopki razmejiti in določiti zemljišča za potrebe usposabljanja gasilcev, razrešiti darilne pogodbene, obveznosti za pridobitev zemljišča in drugo. Zaradi navedenega je bilo lastninjenje dolgotrajen proces, ki je bil v večini primerov rešen šele v letu 1998.


1995 - 1998

V mesecu novembru leta 1994 so bile volitve v lokalno samoupravo. Na teh volitvah se je občina Maribor razdelila v štiri nove občine – v mestno občino Maribor, občino Duplek, občino Rače-Fram in občino Starše. Novo nastale občine so začele delovati s 1. januarjem leta 1995.

Pri tej delitvi občin ni prišlo do delitve Občinske gasilske zveze na več občinskih gasilskih zvez, ampak se je Občinska gasilska zveza preimenovala v Gasilsko zvezo Maribor, ki združuje prostovoljna gasilska društva in prostovoljna industrijska gasilska društva iz vseh štirih novo nastalih občin. V občinah so se v skladu s Pravili gasilske službe formirala občinska gasilska poveljstva za opravljanje javne gasilske službe.

Na občnem zboru Gasilske zveze Maribor 4. avgusta 1995 je bilo izvoljeno novo vodstvo zveze in sprejet začasni statut.

Franc Fras

Franc Fras

Za predsednika GZ je bil izvoljen Franc Fras, poveljniške dolžnosti pa je prevzel Jože Žohar. Za podpredsednika GZ je bil na 1. seji predsedstva izvoljen Anton Španinger iz PGD Rače, po njegovi smrti v marcu leta 1997 je to funkcijo opravljal Franc Pečovnik iz PGD Fram.

Člani predsedstva GZ Maribor:

1. Franc Fras, predsednik, PIGD Intes – Vesna
2. Anton Španinger, podpredsednik, PGD Rače
3. Jože Žohar, poveljnik, ZGRS – PGD Pekre
4. Ludvik Bukovec, zgodovina-kultura, PGD MB – Studenci
5. Jože Fras, veterani, PGD Hotinja vas
6. Franc Grajfoner, priznanja – odlikovanja, PGD Korena
7. Igor Trstenjak, žene, PGD Starše
8. Branko Mlaker, mladina, PGD Pekre
9. Ivan Poštrak, član, PGD Dvorjane
10. Branko Pečovnik, član, PGD Fram
11. Boris Kraner, član, PGD Prepolje
12. Peter Šipek, član, PGD Malečnik
13. Anton Ekart, ZGRS, PGD Starše
14. Miran Predikaka, teh. sekretar, PGD Podova

Člani poveljstva GZ Maribor:

Jože Žohar

Jože Žohar

1. Jože Žohar, poveljnik, ZGRS – PGD Pekre
2. Janko Drozg, podpoveljnik, PGD Dvorjane
3. Frido Krneža, podpoveljnik, PGD Rače
4. Franc Petek, podpoveljnik, PGD Starše
5. Marijan Zaviršek, pom. pov. za izobraževanje, PGD Maribor-mesto
6. Maks Lešnik, pomočnik pov. za tekmovanja, PGD Maribor-Studenci
7. Franc Robič, pom. pov. za dihalne naprave, PGD Maribor-mesto
8. Milan Kek, pomočnik pov. za nevarne snovi, PGD Maribor-Pobrežje
9. Ivan Furek, pomočnik pov. za radijske zveze, PGD Zlatoličje
10. Franc Hainc, pomočnik pov. za industrijo, PIGD Intes-Vesna
11. Jože Čerič, pomočnik pov. za poklicne gasilce, ZGRS
12. Janez Benedičič, pomočnik pov. za tehniko, PGD Maribor-mesto
13. Branko Mlaker, pomočnik pov. za mladino, PGD Pekre
14. Maks Harb, član - poveljnik sektorja I., PGD Malečnik
15. Vinko Dolenc, član - poveljnik sektorja III., PGD Radvanje
16. Branko Pezdirc, član - poveljnik sektorja IV., PGD Hotinja vas
17. Miran Predikaka, član - poveljnik mariborske regije - tehnični sekretar, PGD Podova

Prostovoljna gasilska društva in prostovoljna industrijska gasilska društva po občinah:

v Mestni občini Maribor je 15 PGD in 8 PIGD, ki so razdeljena v štiri operativne sektorje:

PIGD PGD
Sektor I:
Intes-Vesna Kamnica
Mariborska livarna Malečnik
TT Maribor Maribor-mesto
Zlatorog
Sektor II:
Svila Brezje
Dogoše
MB-Pobrežje
Zrkovci
Sektor III:
Merinka Pekre
TVT Boris Kidrič Radvanje
Sekcija za vleko Razvanje
Studenci
Sektor IV:
Bohova
Hoče
Hotinja vas
Miklavž

PGD Pernica je z reorganizacijo lokalne samouprave prešlo v GZ Slovenske gorice (prej OGZ Pesnica). Do leta 1995 je bilo v občini Maribor 15 PIGD. Vsa PIGD so bila v večjih mariborskih podjetjih, ki so po osamosvojitvi Slovenije prišla v gospodarske težave in s tem v stečaj ali pa so se razdelile na več manjših podjetij. V teh manjših podjetjih vodilni za požarno varnost niso imeli posluha, zato so tudi PIGD prenehala delovati. Operativno vodenje v sektorjih opravljajo sektorski poveljniki, ki so člani občinskega poveljstva, ki mu poveljuje poveljnik javne gasilske službe. Javno gasilsko službo v mestni občini Maribor opravljajo poklicni gasilci in gasilci operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev pod enotnim strokovnim vodstvom.

Poveljnik občinskega poveljstva Jože Žohar, PGD Pekre - JZZPR
Poveljnik sektorja I. Maks Harb, PGD Malečnik
Poveljnik sektorja II. Milan Kek, PGD Pobrežje
Poveljnik sektorja III., Vinko Dolenc, PGD Radvanje
Poveljnik sektorja IV. Branko Pezdirc, PGD Hotinja vas
po njegovi smrti
Marjan Dobaja, PGD Miklavž

PGD v občini Duplek:

- Dvorjane
- Korena

Poveljnik občinskega poveljstva je Janko Drozg iz PGD Dvorjane.

Frido Krneža

Frido Krneža

PGD v občini Rače-Fram:

- Fram
- Podova
- Gorica
- Rače

Poveljnik občinskega poveljstva je Frido Krneža iz PGD Rače.

PGD v občini Starše:

- Prepolje
- Starše
- Trniče
- Zlatoličje

Poveljnik občinskega poveljstva je Franc Petek mlajši iz PGD Starše.

20. oktobra 1995 je bil sprejet Zakon o društvih, ki ureja organizacijo in delovanje društev. S tem zakonom gasilci nismo preveč zadovoljni, saj PGD enači z vsemi ostalimi društvi in ne upošteva prostovoljne humane dejavnosti gasilske organizacije, ki opravlja javno gasilsko službo. Zakon je objavljen v uradnem listu RS št. 20/1995.

1. julija 1995 je plenum Gasilske zveze Slovenije na podlagi 34. člena Zakona o gasilstvu in s soglasjem ministra za obrambo določil Pravila gasilske službe. Temeljni namen pravil je opredelitev nalog in odgovornosti operativnih enot v PGD in v njihovih zvezah. Pravila gasilske službe so objavljena v reviji Gasilec št. 7 – 8/1995,

V letu 1996 je bilo nekaj pomembnih aktivnosti. Potrebno je bilo pripraviti uskladitev in dopolnitev statutov PGD in GZ z Zakonom o društvih in Zakonom o gasilstvu in tako usklajene statute registrirati pri Upravni enoti Ministrstva za notranje zadeve.

Začele so se aktivnosti v sistemu obveščanja gasilcev preko regijskih centrov za obveščanje.

Uporabljati se je začela klicna številka 112 za gasilce in reševalce.

V drugi polovici leta je bila opravljena kategorizacija PGD v vseh občinskih poveljstvih. Merila za kategorizacijo so bila objavljena v Uradnem listu RS št. 18/1996.

V Gasilski zvezi Maribor smo tako dobili:

v občini Maribor:
2 PGD I. kategorije
8 PGD II. kategorije
3 PGD III. kategorije
2 PGD IV. kategorije

v občini Duplek:
1 PGD II. kategorije
1 PGD III. kategorije

v občini Rače-Fram: 
2 PGD II. kategorije
2 PGD III. kategorije

v občini Starše:
2 PGD II. kategorije
2 PGD III. kategorije

Kategorizacijo so potrdili župani v vseh štirih občinah.

Sprejeta je bila pobuda za skupno financiranje nabave nove avto lestve ali zglobne ploščadi za reševanje iz visokih objektov (stolpnic). Realizacija nabave bo po predvidevanjih in finančnih zmožnostih v letu 1998/99. Nabavo financirajo Požarni sklad Republike Slovenije, mestna občina Maribor in poveljstvo javne gasilske službe mestne občine Maribor.

Franc Petek ml.

Franc Petek ml.

Z letom 1997 se je iztekel mandat organom GZ, ki so bili izvoljeni v letu 1995. Mandat voljenih organov je pet let. Zaradi sprememb v lokalni samoupravi in s tem delitve občine Maribor na štiri občine v letu 1995, je tega leta prišlo v GZ do predčasnih volitev. V letu 1998 je bil sklican kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se prav tako sklicuje vsakih pet let. V kongresnem letu so volitve novih vodstev tudi v PGD in gasilskih zvezah.

Volilni občni zbor je bil 20.3.1998 v Izobraževalnem centru v Pekrah. Za predsednika Gasilske zveze Maribor je bil ponovno izvoljen Franc Fras, za poveljnika pa Franc Petek mlajši.

Predsedstvo Gasilske zveze Maribor:

1. predsednik Franc Fras, PIGD Intes Vesna
2. podpredsednik Branko Pečovnik, PGD Fram
3. poveljnik Franc Petek, PGD Starše
4. član Ludvik Bukovec, PGD Maribor-Studenci
5. član Jože Fras, PGD Hotinja vas
6. član Franc Grajfoner, PGD Korena
7. član Igor Trstenjak, PGD Starše
8. član Branko Mlaker, PGD Pekre
9. član Ivan Poštrak, PGD Dvorjane
10. član Danilo Gselman, PGD Trniče
11. član Frido Krneža, PGD Rače
12. član Peter Šipek, PGD Malečnik
13. član Dušan Mikl, PGD Dogoše
14. predstavnik JZZPR Savo Juhart
15. teh. sekretar Miran Predikaka, PGD Podova

Poveljstvo Gasilske zveze Maribor:

Maks Lešnik

Maks Lešnik

1. poveljnik Franc Petek, PGD Starše
2. podpoveljnik in pomočnik za poklicne gasilce Jože Žohar, PGD Pekre
3. podpoveljnik Janko Drozg, PGD Dvorjane
4. podpoveljnik Ivan Furek, PGD Zlatoličje
5. pomočnik poveljnika za izobraževanje Oskar Neuvirt, PGD Malečnik
6. pomočnik poveljnika za tekmovanje Maks Lešnik, PGD Maribor-Studenci
7. pomočnik poveljnika za dihalne naprave Franc Robič, PGD Maribor-mesto
8. pomočnik poveljnika za nevarne snovi in poveljnik II. sektorja Milan Kek, PGD Maribor-Pobrežje
9. pomočnik poveljnika zaradijske zveze in poveljnik I. sektorja Peter Šipek, PGD Malečnik
10. pomočnik poveljnika za industrijo Alojz Satler, PIGD Henkel Slovenija
11. pomočnik poveljnika za tehniko Janez Benedičič, PGD Maribor-mesto
12. pomočnik poveljnika za mladino Branko Mlaker, PGD Pekre
13. pomočnik poveljnika za prvo pomoč Primož Debenak, PGD Pekre
14. član – poveljnik III. sektorja Vinko Dolenc, PGD Radvanje
15. član – poveljnik IV. sektorja Marjan Dobaja, PGD Miklavž
16. regijski poveljnik Miran Predikaka, PGD Podova

Na občnem zboru sta bila za dolgoletno aktivno delo in uspešno operativno vodenje gasilske zveze ter v zahvalo za pomemben osebni prispevek pri razvoju gasilske organizacije s podelitvijo listine imenovana za častna poveljnika zveze tovariša Ivan Ferš iz PGD Malečnik in Jože Fras iz PGD Hotinja vas.

Ob dnevu civilne zaščite 1. marca 1997 je Maks Lešnik, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije in član poveljstva Gasilske zveze Maribor, prejel visoko državno odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

Za častnega predsednika je bil imenovan Ferdo Golob s podelitvijo listine na občnem zboru leta 1992 za dolgoletno vodenje Gasilske zveze Maribor. Več let pa je tudi uspešno deloval v organih Gasilske zveze Slovenije.
V letu 1998 je častni predsednik gasilske zveze Ferdo Golob iz PGD Maribor-mesto prejel zlati znak civilne zaščite.

Ferdo Golob

Ferdo Golob

Na lokalnih volitvah v letu 1998 sta se iz občine Maribor izdvojila še dve novo nastali občini – občina Hoče-Slivnica in občina Miklavž na Dravskem polju.
Tako Gasilska zveza Maribor z letom 1999 združuje gasilska društva iz šestih občin.

POVELJNIKI OBČINSKIH POVELJSTEV IN SEKTORJEV PGD IN PIGD PO OBČINAH, KI SO ZDRUŽENA V GASILSKO ZVEZO MARIBOR

MESTNA OBČINA MARIBOR

Poveljnik občinskega poveljstva Mestne občine Maribor (javne gasilske službe) je Jože Žohar poveljnik JZZPR (Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje) član PGD Pekre.

SEKTOR I.
Poveljnik sektorja je Peter Šipek iz PGD Malečnik

Janko Drozg

Janko Drozg

PGD Kamnica 
PIGD Henkel Slovenija (prej Zlatorog)
PGD Malečnik
PIGD Intes-Vesna
PGD Maribor-mesto
PIGD Mariborska livarna

SEKTOR II.
Poveljnik sektorja je Milan Kek iz PGD Maribor-Pobrežje

PGD Brezje
PGD Maribor-Pobrežje
PGD Dogoše
PGD Zrkovci

SEKTOR III.
Poveljnik sektorja je Vinko Dolenc iz PGD Radvanje

PGD Maribor-Studenci
PIGD TVT Maribor (prej TVT Boris Kidrič)
PGD Pekre 
PGD Radvanje
PIGD Železniškega vozlišča pri SŽ - Sekcija za vleko
PGD Razvanje

OBČINA DUPLEK

Poveljnik občinskega poveljstva je Janko Drozg iz PGD Dvorjane

PGD Dvorjane
PGD Korena

Drago Černčec

Drago Černčec

OBČINA HOČE – SLIVNICA

Poveljnik občinskega poveljstva je Drago Černčec iz PGD Hoče

PGD Bohova
PGD Hoče
PGD Hotinja vas

Jože Žunkovič

Jože Žunkovič

OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

Poveljnik občinskega poveljstva je Jože Žunkovič iz PGD Miklavž

PGD Miklavž

Miran Predikaka

Miran Predikaka

OBČINA RAČE – FRAM

Poveljnik občinskega poveljstva je Miran Predikaka iz PGD Podova

PGD Fram
PGD Podova
PGD Rače
PGD Spodnja in Zgornja Gorica

Ivan Furek

Ivan Furek

OBČINA STARŠE

Poveljnik občinskega poveljstva je Ivan Furek iz PGD Zlatoličje

PGD Prepolje
PGD Starše
PGD Trniče
PGD Zlatoličje

Twitter

mapol bohm mibra Svet strojev rosenbauer.si marprom.si a-mb delavska hranilnica mb vodovod webo triglav